Skupina je usmerjena k pomoči in samo-pomoči, kjer posameznik zbere pogum za nadaljevanje prizadevanja za trezno življenje. Hiša abstinence NIKA je torej terapevtska skupina odvisnih od prepovedanih drog, ki že nekaj časa abstinirajo, imajo nekaj izkušenj iz skupinske terapije in si prizadevajo uresničevati zastavljene cilje nadaljnje rehabilitacije. Uporabniki so posamezniki, ki so bili izključeni iz družbe, zaradi življenjskih navad, ki so jih vodile v odvisnost.
Pogoji, da se lahko vključijo v program so naslednji:
Posameznik mora vzdrževati popolno treznost, mora si urediti življenje na vseh pomembnih področjih svojega življenja, zaželeno je, da prihaja s svojci, saj je odvisnost vedno problem primarne in sekundarne družine, ne le njegov osebni.
Program se izvaja v skupinski obliki dela, kar pomeni, da ga tvorita dve skupini. Skupini se delita na:
začetno-edukativno motivacijsko (8-12 uporabnikov)
nadaljevalno-rehabilitacijsko (8-12 uporabnikov)
Posameznik aktivno sodeluje 90 minut tedensko, kar pomeni, da je vsaka skupina aktivna 90 minut tedensko. V program so vključeni tudi svojci.
V obravnavi odvisnih oseb uporabljamo celo vrsto metod in tehnik, ki se med seboj dopolnjujejo ali jih pa uporabljamo kot samostojne oblike dela. Okvir v katerem se izvajajo različne metode dela, se je kot najprimernejša izkazala skupina, ki pa je glede na vodenje socioterapevtska, psihoterapevtska in analitično usmerjena. Poleg teh treh oblik bomo vključevali v skupinsko metodo dela tudi elemente družinske terapije, terapije parov, individualno svetovanje, suport in predvsem kognitivno vedenjsko delo s posameznikom in skupino kot celoto. S kognitivno-vedenjskimi intervencijami imamo številne dolgoletne izkušnje pri urejanju odvisnih oseb od alkohola. Kognitivno-vedenjske situacije bomo usmerjali na prepričanje in kognitivne procese iz katerih izvira motnja. Pri tem uporabljamo številne tehnike vodenja: trening samoopazovanja vedenja, igranje vlog, skratka trening socialnih spretnosti in veščin. Vse metode so kratkoročno usmerjene v preprečevanje recidiva in dolgoročno v spremenjen življenjski stil, ki naj bi posameznika varoval pred kremplji odvisniškega življenja. V metode dela štejemo tudi kriterije uspešnosti, ki jih sproti lahko preverjamo skupaj s člani skupine kar doprinese k motivaciji. Cilj motivacije je seveda zunanjo, za člana/uporabnika, še ne dovolj občuteno motivacijo ponotranjiti.
Posameznik v tej skupini spoznajo nove prijatelje in njihove svojce. V trening samopomoči in samoorganizacije so vključeno elementi kohezivnega povezovanja in altruizma. V vsakem primeru vsak član/uporabnik mora na sebi ogromno graditi in ne vidimo razlogov, da ni samomotiviran. Nove zadolžitve, spremenjen življenjski stil, gradnja samopodobe in samozavesti, vse to so elementi samopomoči in samoorganizacije.
Pri oblikovanju programa smo se zgledovali izključno po našem modelu, ki pa zagotovo deluje in mu dodali inovativne elemente.
Za Slovenijo je ta program vsekakor nova rešitev, ker z njim rehabilitiramo posameznike iz pomurske regije, kar pomeni, da pomagamo zniževati visok odstotek odvisnosti. Naš program se razlikuje od drugih po tem, da zahteva uporabnikovo abstinenco in je po zdravstvenih kazalcih zaradi vsebine in metod ter ciljev usmerjen k preprečevanju recidiva in s tem zgrešenega življenjskega stila. Ostali programi, kot so substitucijski programi z nadomestno drogo – metadon ali drugimi oblikami pomoči, kot so »VARNA SOBA« ali razdeljevanje sterilnega pribora, dajejo uporabnikom potuho ali pa jim uspe njihovo abstinenco vzdrževati le nekaj dni. Zato je naš program tudi krajevno ločen oziroma se ne stika z omenjenimi. Da bi preprečevali situacijo, ki je akutna in s tem pripomogli k boljšemu življenju izključenih posameznikov v naši regiji, jim bomo dovolili, da z našo pomočjo poskusijo »nemogoče«.
Že Einstein je trdil: »Besede nemogoče zame ni«, mi smo enakega mnenja.